Obraba kolka – simptomi, vzroki in zdravljenje

Eden prvih znakov je pogosto bolečina v dimljah ali predelu kolka, ki se pojavi med hojo ali po večji aktivnosti. Pogosti začetni simptomi so:

• bolečina v dimljah,
• bolečina na sprednji ali zunanji strani kolka,
• jutranja togost,
• togost po daljšem sedenju,
• zmanjšana gibljivost,
• težave pri daljši hoji,
• bolečina pri hoji po stopnicah,
• nelagodje pri vstajanju iz stola.

Bolečina se lahko širi tudi proti stegnu, zadnjici ali celo kolenu.

Kolčni sklep leži globoko in precej bolj spredaj, kot si večina ljudi predstavlja – ne tam, kjer na zunanji strani boka tipamo kost. Bolečina iz sklepa se zato tipično pojavi v dimljah in na sprednji strani stegna.

Prav zaradi tega mnogi obrabe kolka sprva ne prepoznajo: bolečine v dimljah s kolkom ne povežejo.

Ko artroza napreduje, lahko postanejo simptomi izrazitejši. Pojavijo se lahko pogostejša ali močnejša bolečina, izrazito omejena gibljivost, šepanje, težave pri obuvanju nogavic in čevljev, težave pri vstopanju v avtomobil, zmanjšana sposobnost daljše hoje, bolečina tudi v mirovanju, nočna bolečina in zmanjšana mišična moč.

Zaradi bolečine posameznik pogosto začne spreminjati način hoje, kar lahko dodatno obremeni koleno, medenico ali ledveno hrbtenico.

Da. Bolečina iz kolčnega sklepa se lahko širi po sprednji strani stegna vse do kolena. Kadar preiskave kolena ne pojasnijo bolečine, je pregled kolka smiseln del obravnave.

Obstaja tudi obratna pot: ker človek zaradi bolečine spremeni način hoje, se lahko dodatno obremenijo koleno, medenica in ledvena hrbtenica, in nove težave se pojavijo tam.

Na nastanek običajno vpliva več dejavnikov hkrati:

• višja starost,
• predhodne poškodbe kolka,
• prirojene ali razvojne spremembe kolčnega sklepa (na primer displazija kolka),
• dolgotrajne večje obremenitve,
• prekomerna telesna masa,
• genetska nagnjenost,
• predhodne bolezni sklepa.

Pri nekaterih posameznikih jasnega vzroka ni mogoče določiti.

Ne. Artroza je degenerativna sprememba sklepa, pri kateri se spreminja hrustanec; nastaja postopno in praviloma prizadene posamezne sklepe. Artritis je vnetje sklepa, ki je lahko posledica avtoimunske bolezni, okužbe ali presnovne motnje, pogosto prizadene več sklepov hkrati in se pojavi tudi pri mlajših.

Zmedo dodatno povzroča strokovni izraz osteoartritis, ki je sinonim za artrozo in ne pomeni vnetne bolezni.

Ker se zdravljenje med obema skupinama razlikuje, je ob sumu na vnetno bolezen potreben pregled pri zdravniku.

Sklepni hrustanec nima lastnega ožilja in se pri odraslem ne obnovi v prvotno obliko, zato degenerativnih sprememb ni mogoče povrniti v prejšnje stanje.

To pa ne pomeni, da izboljšanje ni mogoče. Bolečina in omejitve pri artrozi ne izvirajo le iz hrustanca, temveč tudi iz mišične oslabelosti, zmanjšane gibljivosti in spremenjenih vzorcev gibanja – in prav na to je mogoče vplivati.

Pregled je priporočljiv, kadar:

• bolečina traja več tednov,
• se postopoma povečuje,
• omejuje hojo,
• povzroča šepanje,
• zmanjšuje gibljivost,
• vas ovira pri delu ali športu,
• moti spanje,
• otežuje vsakodnevne aktivnosti.

Pomembno je ugotoviti, ali bolečina res izvira iz kolčnega sklepa, saj podobne simptome lahko povzročajo tudi mišice, tetive, medenica ali ledvena hrbtenica.

Diagnostika običajno vključuje pogovor o težavah, pregled gibljivosti kolka, testiranje mišične moči, oceno hoje in funkcionalno analizo gibanja. Po potrebi se opravijo tudi dodatne preiskave, najpogosteje rentgensko slikanje.

V izvidu najpogosteje zasledite naslednje opise:

• zožena sklepna špranja – prostor med glavico stegnenice in sklepno ponvico je ožji,
• subhondralna skleroza – kost tik pod hrustancem je gostejša,
• osteofiti oziroma kostni izrastki – novonastale kostne izrastline ob robu sklepa,
• degenerativne spremembe – skupni izraz za naštete spremembe.

Ti izrazi opisujejo sliko sklepa. Kaj pomenijo za vaše težave in za vaše vsakdanje življenje, pokaže šele klinični pregled, zato izvida ni smiselno brati samostojno.

Zdravljenje je odvisno od izraženosti simptomov in funkcionalnih omejitev. V številnih primerih se najprej začne konzervativno s fizioterapijo, prilagojeno vadbo in urejanjem obremenitev.

Fizioterapevtska obravnava lahko vključuje izboljšanje gibljivosti kolka, zmanjševanje bolečine, krepitev mišic, izboljšanje stabilnosti medenice, izboljšanje vzorcev gibanja, trening hoje in prilagoditev vsakodnevnih obremenitev.

Pri obravnavi ni pomemben samo kolk – ocenimo tudi medenico, trup, koleno in gleženj, saj vsi sodelujejo pri normalnem gibanju.

Aktivna rehabilitacija je pomemben del dolgoročnega obvladovanja težav. Program lahko vključuje krepitev zadnjičnih mišic in mišic nog, stabilizacijo medenice in trupa, izboljšanje gibljivosti, vaje za ravnotežje, funkcionalne vaje ter postopno povečevanje hoje in drugih aktivnosti.

Cilj je ohraniti čim boljšo moč, gibljivost in samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Program je individualno prilagojen, zato ga sestavi strokovnjak po pregledu.

Manualna terapija je lahko podporni del rehabilitacije. Vključuje lahko mobilizacijo kolčnega sklepa, sproščanje mehkih tkiv, izboljšanje gibljivosti in zmanjševanje mišične napetosti.

Glavni poudarek dolgoročne rehabilitacije pa ostaja na aktivni vadbi in postopnem povečevanju sposobnosti sklepa za obremenitve.

Cilj je ohraniti čim boljšo moč, gibljivost in samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Program je individualno prilagojen, zato ga sestavi strokovnjak po pregledu.

Ne pri vsakem posamezniku. Pri napredovali artrozi, ko bolečina izrazito omejuje vsakodnevno življenje in konzervativno zdravljenje ne zagotavlja več zadovoljivega izboljšanja, lahko pride v poštev zamenjava kolčnega sklepa oziroma totalna endoproteza kolka – poseg, ki ga mnogi poznajo kot umetni kolk ali menjavo kolka.

Da. Tudi po operaciji je fizioterapija pomembna za ponovno pridobivanje gibljivosti, mišične moči in normalnejše hoje. Vstavljen sklep sam po sebi mišic ne okrepi in vzorca hoje, ki se je spreminjal več let, ne popravi.

Bolečina pogosto vodi v izogibanje gibanju, to pa v upad mišične moči in gibljivosti. Šibkejše mišice sklep slabše razbremenjujejo, kar težave poglobi. Vzporedno se spreminja vzorec hoje, kar dodatno obremeni koleno, medenico in ledveno hrbtenico.

S pravočasno diagnostiko, fizioterapijo in individualno prilagojeno vadbo je mogoče zmanjšati težave, izboljšati mišično moč in ohranjati dobro funkcijo kolka.